Obredi prehoda
Obredi in rituali prehoda ali »rites of passages« služijo kot močna psihološka orodja za označevanje pomembnih prehodov v življenju. Posamezniku pomagajo pri prehodu iz ene identitete v drugo, kar olajša njegovo osebno rast, zdravljenje in transformacijo. V mnogih kulturah obredi prehoda označujejo ključne življenjske prehode, kot so rojstvo, puberteta, poroka in smrt. S psihološkega vidika pa predstavljajo tudi globoke notranje preobrazbe – iniciacije v nove načine bivanja, razumevanja in odnosa do sveta.
Tri faze obredov prehoda
Antropolog Arnold van Gennep je opredelil tri univerzalne stopnje v obredih prehoda, ki veljajo tudi za psihološke prehode in notranjo: ločitev, liminalnost in vključitev. Faze ponujajo okvir za razumevanje, kako lahko krmarimo skozi glavne življenjske prehode, tako zunanje kot notranje. Victor Turner je kasneje razširil te ideje in poudaril psihološke in skupnostne vidike liminalnosti.
Ločitev: odmev (razpuščanje starega jaza)
Posameznik se loči od prejšnje identitete, vloge ali sistema prepričanj, načina življenja. To lahko vključuje izolacijo, simbolično smrt in simbolična dejanja nenavezanosti ali očiščenja, ki označujejo prehod. Pogosto vključuje obredno očiščenje kot je umivanje, postenje, striženje las, sežiganje predmetov. V psihološkem smislu se to lahko zdi kot temna noč duše, žalost ali eksistencialna kriza. Trenutek, ko posameznik spozna, da mu sistem prepričanj ne služi več in ga začne opuščati se lahko kaže tudi s simboliko sanj: potovanje v divjino, prečkanje reke, teme smrti.
Liminalnost: prehod (vmesni prostor)
Liminalna faza je najbolj transformativna in skrivnostna faza. Je prostor med starim in novim, kjer posameznik ostane brez prejšnje identitete, nove pa še ni pridobil. To fazo pogosto zaznamujejo negotovost, preizkušnje ali simbolična srečanja z nezavednim. Lahko rečemo, da gre za občutek bivanja med svetovi – ne tukaj ne tam. Pogosto jo spremljajo zmedenost, strah, dezorientacija pa tudi globoki vpogledi. Predstavlja prostor preizkušnje, sojenja in simbolične smrti. Tudi srečanja z arhetipskimi silami kot so vodniki, prevaranti, temne sile. Posameznik, ki na primer doživlja krizo srednjih let lahko v svetu sanj: tava po neznani deželi, se izgubi, prejme iniciacijo s strani modre osebe, prestaja preizkušnje.
Vključitev: vrnitev (integracija novega jaza)
Preoblikovan posameznik se vrne nazaj s prenovljenim občutkom sebe in novo vlogo v skupnosti ali osebnem življenju. Tako lahko posameznik, ki je šel skozi globoko samo-prevpraševanje, izraža svoj pristni jaz v odnosih, kar se mu odstira preko simbolike sanj z: vrnitvijo domov z zakladom, ponovno združitvijo z družino, prehodom v svetlobo.
Notranji rituali in ustvarjanje osebnih ritualov
V sodobnem življenju nam pogosto primanjkuje formalnih obredov s katerimi bi lahko obeležili notranjo psihološko rast. Tako so lahko simbolični rituali tisti, ki nas podprejo v velikih psiholoških premikih. Rituali žalovanja, odpuščanja in samoozdravljenja lahko služijo kot močni prehodi pri premagovanju ran iz preteklosti. Ukvarjanje s simboli sanj lahko deluje kot prehod v globlje samozavedanje. Če manjkajo kulturni obredi, lahko vedno ustvarimo osebne obrede. Notranji prehod lahko označimo s prestopanjem fizičnega ali metaforičnega praga (npr. vrat ali reke). Simbolične predmete (kamni, sveče, voda) lahko uporabimo za obelodanjanje transformacije. V ta namen lahko uporabimo tudi aktivno imaginacijo ali pripovedovanje zgodb.
Stopnje obredov prehoda se ne nanašajo samo na zunanje obrede, temveč tudi na notranje psihološke prehode – žalovanje, duhovna prebujenja, velike življenjske spremembe. Mnogi posamezniki lahko obtičijo in še ne zmorejo popolnoma opustiti preteklosti ali sprejeti novega. Rituali so tisti, ki nam pomagajo zadržati in usmerjati te procese, zaradi česar lahko presežejo kaotičnost in postanejo bolj zavestni.
Viri:
https://www.profpsy.uni-jena.de/profpsymedia/545/weichold-mahama-fehmer-in-press-initiation-ceremonies-and-rites.pdf
Foto: Jakob Creutz, Unsplash